Solarni sistemi na strehah so danes nekaj pogostega, če že ne običajnega. Kljub temu, da je streha učinkovita površina za namestitev sončnih celic pa izvedba tovrstne investicije ni zmeraj optimalna. Ovire, ki se v praksi pojavljajo, so:

• statika zgradbe – streha nima zadostne nosilnosti, slednja pa se ne da izboljšati ali prilagoditi;
• strešna lega – streha je usmerjena na severno stran, iz tega pa po predvidevanjih sledi, da izkoristek energije ne bo dovolj učinkovit;
• estetski vidik – ker sta zunanji videz hiše in umestitev v urbano okolje marsikomu pomembna,  je videz solarnega sistema na strehi hiše razlog, ki govori proti tovrstni umestitvi.

Fasada kot alternativa

Kakor je razbrati že iz naslova, je odlična alternativa za namestitev solarnega sistema fasada zgradbe. Tako moduli za proizvodnjo energije kot tudi solarni kolektorji za zbiranje sončne toplote, so primerni za montažo na oz. v vertikalne površine zgradbe - na obstoječih objektih so za ta namen potrebne nekatere prilagoditve, novogradnje pa omogočajo integracijo solarnih modulov že v samo fasado, tovrstna investicija pa celo znižuje stroške gradnje. Eden izmed razlogov, zakaj se v gradbeništvu uporablja veliko več strešnih solarnih sistemov kot solarnih fasad, ni domneva, da solarne fasade zahtevajo večjo investicijo, temveč dejstvo, da  so mnogi arhitekti oz. investitorji premalo ozaveščeni o možnostih in prednostih solarnih fasad.

Sence in solarne fasade

Tako pri strešnih sončnih sistemih kot tudi pri solarnih fasadah, stremimo k največjemu možnemu izkoristku sončne energije. Tudi solarne fasade morajo biti smiselno nameščene in usmerjene, tako da ujamejo toliko sončne energije kolikor je le mogoče. Pozorni moramo biti tudi na to, da na solarno fasado ne padejo sence okoliških dreves, stavb, ali lastne strehe. Senca je namreč eden od poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost solarnih sistemov.

Naklonski kot sprejema sončnih žarkov

Pomembna razlika med solarno streho in solarno fasado je tudi naklonski kot, pod katerim solarni sitem sprejema sončne žarke. Velja namreč, da pravokotno na fasado montiran modul / kolektor na letni ravni zbere pribl. 30 % manj sončne energije kot poševno nameščeni elementi na strehi. Vendar pa pravokotna namestitev na fasado ni edina tehnična rešitev za namestitev solarnih fasad – tako fotovoltaični-moduli kot tudi solarno-termični kolektorji se lahko s pomočjo posebne konstrukcije namestijo na fasado pravokotno ali pod naklonom.

Poglavitna prednost STAF panela, ki ga bomo razvili v okviru projekta ABS Network, je prav v tehnični izvedbi – solarni modul bo namreč že vgrajen v panel, ki se bo montiral neposredno na fasado.

Source: http://www.energie-experten.org/erneuerbare-energien/solarenergie/solaranlage/solarfassade.html